Štetje kalorij se na splošno smatra kot zanesljiva metoda nadzorovanja telesne teže. Nekatere najbolj uveljavljene metode hujšanja in diet, vključujoč “Weight Watchers” in CR (calorie-redistricting diet), uporabljajo štetje kalorij kot osnovni princip kontroliranja vnosa energije. To metodo uporabljajo tudi nekateri raziskovalci in živinozdravniki, v namen meritev pri hranjenju. Toda navkljub vsemu slovesu in dejstvu, da je to metodo sprejela širša javnost, tistim, ki štejejo kalorije, na dolgi rok ne uspe obdržati zdravega in vitkega videza.
Razlog: Resnično življenje vključuje dinamične spremembe, ki niso vključene v tipičnem preračunavanju kalorij. Ne da se spregledati močnega vpliva, ki ga ima življenje na naše telo. In ko že govorimo o temu, naj omenimo, da človeško telo (kot tudi ostala živa bitja) v sebi nosi mehanizme, ki so potrebni za preživetje.
In prav ti mehanizmi, v procesu odzivanja na pogoje okolice, regulirajo uporabo “goriva” in ustvarjanja energije. Naša osnovna presnovna stopnja (Basal Metabolic Rate - BMR) niha glede na spremembe v fizični aktivnosti, glede na to, koliko hrane je na voljo in glede na celotni vnos kalorij. Na primer, nizek vnos kalorij v glavnem promovira pojemanje osnovne presnovne stopnje, medtem ko visok vnos kalorij v glavnem promovira dvig le te.
In ker je metoda štetja kalorij osnovana na fiksni osnovni presnovni stopnji (veliko teh raznoraznih “klubov zdravja” poseduje celo naprave, ki preverjajo to stopnjo presnove), je mnogokrat neuspešna pri merjenju energijskega vnosa v resničnem življenju, torej, v praksi (presežek ali primanjkljaj kalorij).
Atleti in body builderji, ki uporabljajo metodo štetja kalorij, z namenom izboljšanja telesne kompozicije, bi se morali zavedati “slabe strani” te metode.
Skriti, Stranski Učinki Omejevanja Vnosa Kalorij
Kalorija ni kalorija. Kalorije, ki jih prejemamo z zaužitjem sladkorja, povzročajo znatnejše shranjevanje maščobnega tkiva, od kalorij, ki jih prejemamo z vnosom zrn, žit in oreščkov. Človeško telo se je na izrabo kalorij, pridobljenih iz določenih kombinacij hrane prilagodilo bolje, kot pri nekaterih drugih kombinacijah. Recimo, te iste kalorije, ki pri določeni kombinaciji hrane povzročajo kopičenje maščob, lahko pri neki drugi kombinaciji hrane povzročajo izgubo maščobe (glej članek Zmota Št.4).
“Timing” je še en dejavnik, ki je pri metodi štetja kalorij mnogokrat spregledan. Ogljikovi hidrati, ki utegnejo biti zelo koristni, če jih zaužijemo neposredno po telesni vadbi (s tem povečamo sintezo beljakovin v mišicah), so lahko celo škodljivi, če jih zaužijemo pred telesno vadbo (ker s tem povečamo level kortizola - glej članek Zmota Št.2).
Ali Hujšate Na Račun Svojega Seksualnega Poriva, Libida?
Ena najbolj kontroverznih diet dandanes je dieta kaloričnega omejevanja (Calorie Restriction Diet - CR). Le ta je osnovana na predvidevanju, da kronično omejevanje kalorij podaljšuje življenjsko dobo. Tak pristop k hujšanju priporočajo nekateri zagovorniki takoimenovanega “anti-aging” gibanja (življenjski stil, ki promovira preprečevanje staranja, oz. upočasnitev procesa staranja). In prav ti zagovorniki so trdno prepričani, da dieta kaloričnega omejevanja zmanjšuje presnovni stres in zatorej podaljšuje življenjsko dobo.
Toda obstaja kar nekaj trditev glede omenjene diete, ki so zaskrbljujoče.
- Dieta kaloričnega omejevanja lahko privede do znižanja telesne temperature, kar bi lahko bil pokazatelj zmanjšane aktivnosti tiroidne žleze - ščitnice in obenem vsesplošnega upada stopnje metabolizma.
- Dieta kaloričnega omejevanja lahko povzroči znatno izgubo libida. Dieto kaloričnega omejevanja lahko mnogokrat povežemo z upadom levela spolnih hormonov in zmanjšano zmožnostjo obdržati jakost, čilost, moč, potenco in plodnost.
- Dieta kaloričnega omejevanja kompromitira posameznikovo zmožnost intenzivne telesne vadbe in zatorej izgradnje mišične mase.
Nedavne študije, katerih predmet raziskav je bilo “pretrgano” postenje (en dan postenja, kateremu sledi en dan uživanja podvojene količine dnevnega normalnega vnosa kalorij), na univerzi Johns Hopkins University, Maryland, so pokazale, da taki cikli hranjenja, osnovani na periodičnem izmenjevanju faze “postenja” in faze “pre-najedanja”, v primerjavi z običajno dieto kaloričnega omejevanja, doprinesejo superiorne rezultate.
Glede na ugotovitve Dr. Marka Mattsona, profesorja nevroznanosti in vodjo teh raziskav, takoimenovano “pretrgano” postenje poveča odpornost miši na degenerativne bolezni (diabetes, Parkinskonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen in kapi) in obenem izboljša telesno kompozicijo (več čiste mišične mase in manj maščobnega tkiva). Prav tako pride do znatnejšega podaljšanja življenske dobe, kot v primeru miši, ki so bile podvržene dieti kaloričnega omejevanja.
Potrebno pa je vedeti, da so bile tovrstne študije opravljene na miših in podganah. Več študij bi bilo potrebnih, da bi popolnoma razumeli učinke tovrstnih prehranjevalnih ciklov pri ljudeh.
Po vsem tem lahko rečemo, da je štetje kalorij še vedno lahko uporabljeno kot vesten način določanja vnosa energije skozi hrano. S pravilno uporabo, lahko štetje kalorij pomaga izmeriti učinek vnosa kalorij na izrabo hranil. Študije, ki jih je opravila organizacija FAO (Food and Agriculture Organization), so zaključile, da večji kalorični vnos pozitivno vpliva na izrabo beljakovin.
Visok kalorični vnos (20 odstotkov večji od povprečnega, normalnega vnosa) do skrajnosti zviša izrabo beljakovin in nasprotno, nizek vnos kalorij zniža izrabo beljakovin. Aktivni posamezniki bi morali izkoristiti to znanje, in sicer tako, da bi v svoj prehranski režim vnesli specialno oblikovane, visoko-kalorične obroke, to še posebej velja za večerni čas (glej članek Zmota Št.1).
Če zaključimo… štetje kalorij lahko uporabimo kot standardni način za merjenje kalorijskega vnosa energije skozi hrano. Toda, le to pa naj ne bi bilo uporabljeno kot osnoven pristop k prehranjevanju in sicer z razlogom, da bi se s tem izognili posledičnim, neugodnim pojavom v presnovi in zmanjšani zmožnosti celostnega delovanja, funkcioniranja.
Avtor: Ori Hofmekler
PS. Če zagovarjate miselnost, da je dovoljeno jesti pravzaprav vse, če smo le zmerni pri tem, si vsekakor preberite članek Zmota Št.7
P.S. Vnesite vaše ime in email naslov za koristne, BREZPLAČNE nasvete…
Želite koga obvestiti o tej objavi? KLIKNITE TUKAJ